Danes, 3. oktobra 2024, je potekala novinarska konferenca Združenja kmečkih sirarjev Slovenije pred 4. Festivalom slovenskih sirov, ki bo v torek. 8. oktobra 2024, v prostorih kongresnega centra Brdo pri Kranju. Na festivalu se bo predstavilo štiriindvajset kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in dve večji sirarni. Obiskovalci bodo lahko degustirali 67 različnih vrst sira. Pri degustacijah in nakupu jim bo v pomoč degustacijska beležka. Trije mladi prevzemniki gostiln oziroma restavracij (Tomaž Bratovž, Lojze Čop in Gregor Repovž) bodo pripravili štiri različne sirne prigrizke. V času festivala pa bosta organizirani še dve delavnici »Siri in pivo«.
Novinarska konferenca je potekala v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Gostitelj, predsednik KGZS Roman Žveglič se je zahvalil kmečkim sirarjem za njihovo delo in za njihovo skupno delovanje v sklopu Združenja kmečkih sirarjev Slovenije (ZKSS). Ob tem je poudaril, da je zadovoljen, da ZKSS in KGZS dobro sodelujeta, saj je skupni cilj dvig kakovosti kmečkih sirov in učinkovitosti dela obeh inštitucij. Žveglič se je zahvalil mladim sirarjem, ki so dovzetni za nova znanja, inovacije in nov pristop pri kmetovanju in vztrajajo na kmetijah.
Predsednik ZKSS Milan Brence se zahvalil gostitelju in novinarjem, ki spremljajo delo ZKSS in o njem obveščajo široko javnost. Tudi on je poudaril izjemen pomen vključevanja mladih v delo združenja. Epidemija je prinesla tudi nekaj dobrega in sicer nove načine komuniciranja, bodisi z namenom pogostejših delovnih sestankov, bodisi kot za prenos znanja. Pa vendar smo kot družba v veliki meri izgubili željo po druženju. Tako je organizacija Festivala slovenskih sirov obenem tudi borba proti odtujitvi, ki jo prinesla epidemija. Brence je tudi povedal, da se bo letos s podelitvijo priznanj posameznikom in inštituciji sklenilo praznovanje 25. obletnice delovanja ZKSS. Priznanja bosta podelila skupaj s predsednikom Državnega sveta RS Markom Lotričem, ki bo tudi uradno odprl festival.
Irena Orešnik je poudarila, da je Festival slovenskih sirov dogodek, ki je pomemben tudi za same sirarje, saj je to ena redkih priložnosti, kjer si lahko izmenjujejo izkušnje. Na drugem mestu pa je povezovanje z gostinci, ki butične sire kmečkih sirarn že vrsto let uspešno vključujejo v svojo kulinarično ponudbo. Vsi trije mladi kuharski šefi redno sodelujejo s sirarji, želja sirarjev pa je, da bodo prisotni tudi v drugih visokokakovostnih restavracijah in gostilnah. Orešnikova je tudi predstavila namen in potek dveh delavnic »Siri in pivo«, ki jih bosta vodila Mojca Polak, direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor in Jernej Lubej, sommelier z izjemnim občutkom za spajanje okusov. Za delavnice se je potrebno predhodno registrirati saj je število udeležencev omejeno.
Zgodbe mladih sirark in sirarjev – spremljajoči posvet v prostorih BC Naklo z začetkom ob 11. uri.
V ponedeljek, 7. oktobra 2024, bo v sklopu festivala potekal posvet z naslovom Zgodbe mladih sirark in sirarjev. V prvem delu bodo mladi prevzemniki treh sirarskih kmetij (Na Ravan, Pr’ Matevž in Eržen/sirarnica Rožnik) predstavili svoje zgodbe prevzema s senčne in sončne plati. Opozorili bodo na težave, s katerimi se srečujejo pri prevzemu kmetij ali zagonu nove dejavnosti. Po prvem delu bo sledila sirna malica, ki jo bodo omenjene kmetije, ob pomoči BC Naklo, pripravile za udeležence posveta. Po malici, ob 14. uri, se bo posvet nadaljeval s pogovorom s predstavniki inštitucij, pristojnih za reševanje težav mladih kmetov. Prisoten bo tudi direktor BC Naklo in vodja Konzorcija biotehniških centrov Slovenije dr. Marijan Pogačnik.
Problematiko mladih na podeželju je na novinarski konferenci predstavil podpredsednik Zveze podeželske mladine Slovenije (ZPSM) Martin Žbogar. Poudaril je, da se mladi na podeželju srečujejo z drugačnimi težavami kot mladi v mestih. Omejeni so že v osnovi pri izbiri poklicev, nato pa tudi pri zaposlovanju. Mladi se zavzemajo za hibridno delo, torej kombinacijo dela od doma in dela v službi. Za prvo pa bi bilo potrebno ob podpori lokalnih skupnosti ustanoviti t.i. coworking prostore za vse, ki nimajo možnosti delati od doma. Znotraj populacije mladih na podeželju, ki jih ZSPM zastopa, pa je zelo skupina mladih kmetov, ki se sooča s posebnimi težavami. Žal je le 3,5 % nosilcev kmetijske dejavnosti mlajših od 35 let. Delo na kmetiji je vedno manj ekonomsko zanimivo, zato je pomembno, da kmetje s svojim delom in znanjem osnovnim kmetijskim pridelkom zagotovijo dodano vrednost. Kmečki sirarji so odličen primer, da kmetje obvladajo in opravljajo več poklicev hkrati – pridelavo na kmetiji, predelavo v sirarni in podjetništvo s trženjem. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji pomenijo obenem večji obseg dela, kar pomeni tudi več možnosti delovnih mest. Žbogar je poudaril, da so kmetje tisti, ki ohranjajo poseljeno in kulturno krajino, zaradi česar bi bilo potrebno več dejavnosti in sredstev namenjati v podporno okolje za delo mladih prevzemnikov kmetij.
Na novinarski konferenci je težave mladih kmetov predstavila Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr’ Matevž, ki je vključena v ponedeljkov posvet. Poudarila je, da je na mladih veliko breme. Zavedajo se, da je potrebno kmetijstvo zapeljati v takšno smer, da ga tudi širša javnost sprejme. Danes je široka javnost preveč odtujena od kmetijskih dejavnosti. Mladi morajo nujno poiskati takšne načine kmetovanja, da javnost prepozna butičnost slovenskih pridelkov iz izdelkov in je zanje tudi pripravljena primerno plačati. Svetla stran delovnega mesta na kmetiji pa je to, da ponovno družina živi in dela skupaj. Vsi družinski člani so vključeni v delo na kmetiji – kot nekoč. Velika težava, s katero se soočajo pa je dejstvo, da ni dovolj šolanega kadra, ki bi se lahko zaposlil na kmetiji bodisi kot stalna delovna sila, ali pa kot sezonska oz. priložnostna pomoč. Vrevčeva je podala svoj primer, ko mora kljub skrbi za majhnega dojenčka delati tudi v hlevu ali sirarni.
Razmišljanja so sklenili Milan Brence, Roman Žveglič in Irena Orešnik z razmišljanjem o razlogih, zakaj je kmetijstvo specifična gospodarska panoga. Vsi so poudarili, da kmetje ne potrebujejo subvencij pač pa primerne cene za svoje izdelke. O kakovosti kmečkih sirov pa se lahko najširša javnost prepriča na 4. Festivalu kmečkih sirov Slovenije.
Video posnetek novinarske konference si je možno ogledati na naslednji povezavi https://vimeo.com/1015657005 .
Zaradi lažje organizacije vašega obiska Festivala, vas prosimo, da se pravočasno akreditirate. Akreditacija je možna na spodnji povezavi https://kmeckisiri.si/festival-slovenskih-sirov-mediji/. Za spremljanje posveta akreditacija ni potrebna.
Več informacij: mag. Tatjana Čop; 041 366 506 in cop.tatjana@gmail.com