Ob številnih obiskih sirarn in ekskurzijah smo se pogosto spraševali, ali imamo tudi sirarji svojega svetniškega zavetnika. Odgovor nam je dal gospod Danijel Čotar, ki je pojasnil, da je to sveti Lucij iz Cavargne, znan tudi kot sv. Lučo.

Po legendi je bil sveti Lucij pastir, ki je služboval v gorski dolini pri Cavargni ob Comskem jezeru. Svoje prihranke je razdajal ubogim in cerkvi, zaradi česar ga je gospodar končno pregnal. Lucij je nato odšel k drugemu gospodarju, ki je zaradi njegove prisotnosti doživel srečo in blagostanje. Prvi gospodar, ki je bil prežet z zavistjo, je dal Lucija umoriti.

Lucija častijo predvsem v Ticinu v Švici in Lombardiji v Italiji kot ljudskega svetnika ter zavetnika planšarjev in sirarjev. Na švicarsko-italijanskem sedlu S. Lucio stoji kapela posvečena svetemu Luciju. Na njegov god, 12. julija, se tam zbere mnogo romarjev. Lucija pogosto upodabljajo v planšarski obleki, v eni roki drži hlebec sira, v drugi pa nož.

Letos sva si z Andrejo vzela čas in obiskala te kraje. Na planino S. Lucio sva se podala iz švicarske strani, kar zahteva približno dve uri hoje od zadnje vasi. Pokrajina močno spominja na našo Veliko planino. Na praznik pride več sto ljudi, peš, z avtomobili, motorji, kolesi, pa tudi s helikopterji. Nekateri romarji pridejo že dan prej in postavijo šotore, saj je to resnično velika veselica. Čeprav se svete maše udeleži le peščica, je tradicija globoko zasidrana med starimi in mladimi.

Andreja in Mirko Bizant