Združenje kmečkih sirarjev Slovenije

POSVET ZKSS “PRILOŽNOSTI IN IZZIVI CERTIFICIRANIH MLEČNIH IZDELKOV V SLOVENIJI”

(24. april 2025, kmetija Pustotnik, Gorenja vas) V četrtek, 24. aprila 2025, je v organizaciji Združenja kmečkih sirarjev Slovenije potekal posvet z naslovom “Priložnosti in izzivi certificiranih mlečnih izdelkov v Sloveniji”.

Prisotni so prisluhnili izkušenim strokovnjakom na različnih področjih, ki so vsak na svoj način predstavili pomen razpoznavnosti kmetij in individualnih ali skupinskih blagovnih znamk in certifikatov. To so bili Tomaž Cör s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavoda Kranj (Sheme kakovosti – priložnost za kmečke sirarje), Tihomir Matijević, lastnik podjetja Splentost.si (Spletna promocija izdelkov – časovno in finančno učinkovita), Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr’ Matevž (Osebna promocija in identiteta kmetije), Katarina Uršič s kmetije Pustotnik (Zunanje upravljanje promocije in družbenih omrežij), Nejc Zajec, lastnik podjetja Fried Egg Jelly Fish (Podoba kmetije in pomen certifikatov), Mojca Polak z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (Kmečki siri posebne kakovosti v gostinstvu), Tomaž Džuban in Robert Pirkovič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Naša super hrana in predstavitev intervencij) ter Lucija Gartner in Toni Kukenberger iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije (Logistika – primeri dostave manjših količin B2B)

Posvet je pritegnil 30 zelo motiviranih in dejavnih udeležencev. Moderatorka posveta je bila Lucija Gartner, strokovna tajnica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

Zakaj certifikati in blagovne znamke? Vsak zase ali skupaj?

Tomaž Cör je v svoji predstavitvi poudaril, da je certifikat pomemben predvsem zato, da izpostavi nosilca le-tega oziroma omogoči, da se njegov nosilec loči od ostalih proizvajalcev v smislu višje kakovosti. Odprl je tudi vprašanje, ali je bolje zgraditi lastno (indvidualno) blagovno znamko, ali se je morda bolje priključiti eni od kolektivnih blagovnih znamk. Ob tem je predstavil prednosti trženja v okviru shem kakovosti tako za potrošnika kot za ponudnika (kmeta). Potrošnik ima podlago za zaupanje v izdelek, boljšo kakovost, sledljivost, podpora trajnostnemu in okoljskemu kmetovanju, obenem pa podpira lokalno kmetijstvo in prispeva k ohranjanju poseljenega in obdelanega podeželja. Kmet na drugi strani z vključenostjo v sheme kakovosti poveča prepoznavnost svojih izdelkov, omogoči mu lažji vstop na zahtevnejše trge, višjo ceno in skupno promocijo. Obenem se odprejo boljše možnosti za vstop v kuhinje javnih zavodov v okviru zelenih javnih naročil in prednosti pri razpisih za naložbe v kmetijstvu. Vključenost v ekološko kmetovanje pa prinese tudi višji znesek sofinanciranja v naložbe,

Prisotnost v oblakih

Tihomir Matijević je poudaril, da pri socialnih omrežjih ni napačnih odločitev. Potrebno je začeti. Kasneje je možno vse popraviti in nadgraditi. Pomembno je prepoznati ciljno skupino in temu primerno izbrati socialna omrežja, ki jih bomo uporabili pri promociji. Prav tako je pomembna pogostnost oziroma rednost objav, tudi s telefona. Dobro je dodajati koristne vsebine, ki še dodatno pritegnejo pozornost (recepti, priporočila ipd.).

Matijević je predstavil tudi kratek priročnik z naslovom »Kako z malo truda in brez stroškov predstaviti svoj sir na spletu?« To, da so zadovoljne stranke najboljši promotorji, je že dolgo znano. Pomagati pa jim moramo, da svoje zadovoljstvo hitro in učinkovito razširijo, Zato je pomembno, da jim omogočimo čim bolj enostavno izražanje zadovoljstva.

Eva Vrevc Jenko je povedala, da se objav na socialnih omrežjih loteva spontano – takrat, ko jo prešine določena vsebina. Včasih objavlja več, včasih manj, skladno z navdihom. Sledilci cenijo iskrenost in odpuščajo napake. Po odzivih na terenu potem tudi vidi, katere objave so dobre in katere ne. Ampak tudi napake so odpustljive, vse se da popraviti.

Katarina Uršič je predstavila pristop k promociji domače kmetije Pustotnik. V preteklosti so sicer imeli različne pristope pri objavah, ki so jih sprva tudi sami pripravljali, nato pa so se odločili za sodelovanje z zunanjo agencijo. Slednje se ni izkazalo za dobro odločitev, saj finančno, ne po vsebini ni bilo prilagojeno malim ponudnikom. Danes imajo mešani sistem, kar pomeni, da sodelujejo z zunanjim oblikovalcev vendar sami pripravijo objave, ki imajo bolj osebni pečat. Opazili so, da sledilci objav cenijo iskrenost in osebni pristop. Brez marketinga pa v današnjem svetu ne gre. se ga je lotiti, na kakšen drugačen način je stvar osebne izbire. Potrebno pa se je zavedati, da mora biti del delovnega procesa tudi v kmečki sirarni.

Naj bo lepo in učinkovito

Nejc Zajec je mlad oblikovalec z veliko izkušnjami in izjemnimi dosežki. Poudaril je pomembnost grajenja lastne podobe, kar lahko poteka tudi skozi različne certifikate. Med njegovo predstavitvijo je prišlo do izpostavitve pogostega vprašanja, kako lahko izdelek označiš s pet ali celo več certifikati, saj preprosto zmanjka prostora. Nejc Zajec je sprejel izziv in pozval kmete s takšnimi težavami, naj se obrnejo nanj, saj je že uspešno in inovativno rešil tudi takšne težave.

Kako do učinkovitejše promocije in kako do kupcev?

Mojca Polak je poudarila pomembnost izpostavitve kakovostnih sirov v gostinstvu. Pozvala je tudi k rednemu izobraževanju. Kot dober primer je omenila izobraževanje za sirne someljeje v Avstriji. Polakova meni, da je znanje o postrežbi sirov in pripravi sirnih krožnikov v gostinskih obratih še vedno na prenizki ravni. Zato bo nujno izobraziti lasten kader in pripraviti nove module izobraževanja v gostinskih šolah. Sklenila je s predlogom, da bi v naslednjih letih poskusili doseči novo temo tradicionalnega tedna restavracij – siri in jedi na osnovi sirov.

Tomaž Džuban je predstavil promocijo mlečnih izdelkov, ki so vključeni v shemo Izbrana kakovost. Predstavil je tudi zemljevid izdelkov z oznako izbrane kakovosti, kjer se lahko ponudniki promovirajo v centralni bazi ter možnosti promoviranja dogodkov preko spletne strani Naša super hrana, ki ima velik doseg in je v lasti MKGP. Povedal je, da je več možnosti vpisa v zemljevid, zainteresirani pa lahko za pomoč poprosijo tudi referente na MKGP.

Robert Pirkovič je predstavil ukrepe, ki so zanimiv in pomembni tudi za Združenje kmečkih sirarjev Slovenije in posamezne kmetije. Velik poudarek je bil na ustanovitvi Skupine proizvajalcev. Sledila je živahna razprava, ki so jo sklenili z obljubo, da bodo pri naslednjih razpisih poskušali upoštevati tudi predloge na posvetu prisotnih sirarjev.

Lucija Gartner in Toni Kukenberger sta se lotila vprašanja logistike, ki ne muči le kmečkih sirarjev, pač pa tudi druge pridelovalce in predelovalce v kmetijstvu. Predstavila sta nekaj možnih kanalov, ki se priporočajo za t.i. B2B prodajo. Gartnerjeva je predstavila različna podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo in preverila njihovo konkurenčnost. Vedno pa se pojavi težava zagotavljanja hladne verige. Kukenberger je z video prikazom predstavil, kako lahko zapakiramo izdelke v škatle, ki jih oddamo dostavnim službam in kako sami zagotovimo hladno verigo. Po njegovem mnenju je takšen način cenovno nekonkurenčen in povsem neprimeren za B2C prodajo, saj ljudje večinoma niso vajeni vračanja embalaže.

Fotografije so dostopne v foto galeriji spletne strani ZKSS https://kmeckisiri.si. Spodaj je povezava:

https://kmeckisiri.si/posvet-priloznosti-in-izzivi-certificiranih-mlecnih-izdelkov-v-sloveniji/

Za več informacij prosim pišite na elektronski naslov cop.tatjana@gmail.com (Tatjana Čop).

Zakaj postati član?

Člani Združenja kmečkih sirarjev Slovenije lahko dostopajo do informacij, pomembnih za razvoj svojega dela, imajo možnost udeleževanja na izobraževanjih, ki jih izvajajo vrhunski domači in tuji strokovnjaki, nastopajo na skupnih promocijskih dejavnostih, ki so vedno odmevnejše, združenje pa je doseglo tudi dogovor glede popustov pri nakupu opreme in reprodukcijskega materiala.

 

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije organizira redne strokovne ekskurzije v tujino, ki so namenjene predvsem ogledu dobrih praks in izmenjavi znanja.

 

Zelo pomembna sta tudi druženje članov in izmenjava izkušenj, ne le na začetku sirarske poti, pač pa ves čas razvoja in širjenja ponudbe lastnih mlečnih izdelkov.